Zdravljenje brahicefaličnega sindroma je predvsem kirurško. Čeprav so v preteklosti mnogi kirurgi svetovali kirurški poseg samo pri mlajših živalih, danes operiramo tudi starejše živali s težavami. Izkušnje so pokazale, da se je po operaciji stanje izboljšalo skoraj vsem živalim, res pa je izboljšanje večje pri tistih, ki nimajo resnih degenerativnih sprememb in pri tistih, ki niso uvrščene v najvišjo stopnjo brahicefaličnega sindroma. Zapleti se lahko pojavijo v prvih dneh po posegu, njihova stopnja je relativno nizka.
1 Klinični pregled
Poleg tega, da opravimo osnovni klinični pregled, ki je enak za vse pasme, smo pri psih brahicefaličnih pasem vedno pozorni še na morebitne zožene nosnice in na dihanje psa. Prisotnost stridorja in stertorja ter oteženo dihanje med pregledom so lahko zgodnji znaki brahicefaličnega sindroma. Pomembno je, da se s skrbnikom pogovorimo o morebitnih težavah, ki kažejo na prisotnost brahicefaličnega sindroma. Vprašati moramo, kako aktiven je pes, ali se hitro utrudi, ali glasno diha in hrope med igranjem in spanjem in ali med spanjem smrči ter se prebuja, ker ne more dihati. Ti znaki se pri nekaterih psih pojavijo že zelo zgodaj, ko so še mladiči.
Veterinar preveri frekvenco dihanja, barvo sluznic, čas polnjenja kapilar (s prstom pritisnemo na dlesen in štejemo sekunde, ko se dlesen obarva nazaj v rožnato) in telesno kondicijo psa, ki jo ocenimo tako, da izračunamo indeks telesne mase. Če je žival v dihalni stiski, lahko opazimo modrikaste (cianotične) sluznice. Pogosto so komolci bolj upognjeni navzven in vrat bolj iztegnjen, saj se psi postavljajo v držo, ki jim omogoča lažje dihanje.
Pri psih, ki imajo hkrati tudi druge težave, opravimo nadaljnje preiskave, ki lahko vključujejo obremenitveni test, pregled srca pri pacientih, ki imajo težave s srcem, in slikovno diagnostiko (rentgensko slikanje in CT).
2 Konzervativno zdravljenje
Dolgoročno konzervativno zdravljenje vključuje predvsem uravnavanje telesne teže in spremembo okolja. Primerno je le za pse z blago izraženimi znaki brahicefaličnega sindroma in za pse, za katere iz različnih razlogov ni priporočljiva splošna anestezija in s tem kirurški poseg.
Ker so klinični znaki praviloma bolj izraženi pri debelih psih, lahko izguba telesne teže močno pripomore k zmanjšanju izraženosti kliničnih znakov brahicefaličnega sindroma. Uravnavanje telesne teže psa je posebej učinkovito v začetni fazi brahicefaličnega sindroma, preden se razvijejo sekundarne anatomske spremembe.
Konzervativno zdravljenje vključuje poleg zniževanja telesne teže tudi njeno nadzorovanje in vzdrževanje ob sočasnem izogibanju aktivnostim, ki povečujejo potrebo po kisiku. To so prekomerno gibanje, povišana zunanja temperatura in stres. Aktivnostim, ki povzročajo povečano sopenje in napor, se je treba še posebej izogibati pri povišanih zunanjih temperaturah in soparnem vremenu. Na krajši sprehod gremo v hladnejšem delu dneva. Pes naj bo na primerni oprsnici; ovratnica je manj primerna, saj zaradi nje žival še težje diha.
3 Kirurško zdravljenje
Za pse, pri katerih izraženi bolezenski znaki brahicefaličnega sindroma že negativno vplivajo na njihovo kakovost življenja, je najbolj priporočljivo kirurško zdravljenje.
Anestezija
Kirurški poseg je možen samo, če je žival anestezirana. Skrbniki brahicefaličnih pasem se pogosto bojijo anestezije svojih ljubljenčkov, kar največkrat izhaja iz predhodnih slabih izkušenj, vendar izboljšanje zdravstvenega stanja psov po kirurškem posegu odtehta morebitna tveganja, toliko bolj, ker so zapleti po operaciji redki.
Anestezist presodi, ali je žival sposobna za anestezijo. Če je tveganje preveliko, se poseg prestavi. Že v času pred anestezijo da anestezist psu nekatera zdravila in ga oskrbuje s kisikom. Živali med anestezijo dihajo preko posebne cevke (tubusa), ki jo vstavimo v sapnik. Globino anestezije uravnavamo s hlapnimi anestetiki, ki jih dovajamo preko tubusa.
Endoskopski pregled
Nato sledi natančen pregled dihal z endoskopsko preiskavo (s posebno upogibno cevjo, na koncu katere sta lučka in kamera). Ocenimo, ali je mehko nebo predebelo in predolgo. V grlu pregledamo mandlje in ocenimo, ali so povečani in ali ležijo izven tonzilarnih kript. Pregledamo grlne hrustance, ki se pri težjih primerih brahicefaličnega sindroma, predvsem pri mopsih, lahko povsem dotikajo in celo prekrivajo. Preverimo, ali je sluznica na grlnih hrustancih otečena (edematozna) in pordela (eritematozna), nato ocenimo še stopnjo sesedenosti (kolapsa) grla.
V grlu pregledamo grlne vrečice in jih glede na to, koliko so povečane in kolikšen del dihalne poti zapirajo, uvrstimo v eno od treh stopenj. Na stopnji I so komaj opazne, na stopnji II se pri dihanju bočijo proti ustni votlini in se na sredini dotikajo, medtem ko na stopnji III popolnoma zapirajo spodnji del odprtine med glasilkama (rime glotis).
2: stopnja I, opazne povečane grlne vrečice.
3: stopnja II, povečane grlne vrečice se v sredi dotikajo.
4: stopnja III, povečane grlne vrečice zapirajo spodnji del odprtine med glasilkama.
Z rigidnim endoskopom pregledamo sapnik in sluznico ter preverimo, ali se je sapnik sesedel, in tudi, ali je v njem prisotna sluz. Za pregled nosnega dela žrela je potrebno anestezijo poglobiti. S fleksibilnim endoskopom pogledamo, ali je nosni del žrela zožen in seseden, ali so vidne poudarjene slinske žleze in ali je sluznica otečena in nagubana. Na koncu pogledamo še, ali so nosne školjke deformirane in obrnjene v nosni del žrela. Prehodnost nosu lahko preverimo tudi s poskusom prepiranja nosnic s fiziološko raztopino. Če fiziološka raztopina ne prehaja v žrelo, to pomeni, da je onemogočen tudi pretok zraka skozi hoane.
Sestavni del pregleda je tudi ocena jezika, saj je za brahicefalične pasme psov značilna zelo debela baza jezika (makroglosija), poleg tega je njihov jezik pogosto predolg. Ker je pri nekaterih psih odpiranje ustne votline zelo omejeno, moramo pri pregledu v splošni anesteziji preveriti in oceniti tudi to.
Na podlagi vseh pregledanih anatomskih struktur in odkritih nepravilnosti pse brahicefaličnih pasem glede na stopnjo zoženja dihal uvrstimo v stopnje od I do III. Psi na stopnji I imajo zmerne do blage zožitve dihalnih poti in po operaciji dihajo skoraj normalno. Psi na stopnji II imajo večje zožitve, vendar po razširitvi dihalnih poti mnogo bolje dihajo, pri psih na III. stopnji pa so degenerativne spremembe zelo napredovale ali pa imajo tako hude prirojene zožitve dihalnih poti, da niti operacija kliničnega stanja ne bo občutno popravila.
Kirurški poseg
Potem ko ugotovimo, da izraženi bolezenski znaki brahicefaličnega sindroma upravičujejo kirurški poseg, je najbolje, da z zdravljenjem pričnemo pravočasno, čim prej po pojavu kliničnih znakov. Po pravočasno opravljenem kirurškem širjenju zgornjih dihalnih poti imajo psi manj zdravstvenih težav, povezanih z brahicefaličnim sindromom. Hkrati ustavimo nadaljnje slabšanje bolezni. Pravočasen kirurški poseg prav tako prepreči ali upočasni nastanek sekundarnih anatomskih sprememb, na primer kolaps grla in kronične prebavne težave. Širitev dihalnih poti in posledično povečan pretok zraka ugodno vplivata na ves organizem in izboljšujeta kakovost življenja psov brahicefaličnih pasem. Pred odločitvijo za kirurški poseg je potrebno oceniti, v kolikšni meri se bo zdravje živali izboljšalo, in pri tem upoštevati morebitna tveganja.
Kirurško zdravljenje brahicefaličnega sindroma pri večini živali zajema širjenje nosnic in krajšanje ter tanjšanje mehkega neba, s čimer zmanjšamo ali celo povsem odpravimo neprehodnost zgornjih dihalnih poti. Kirurško lahko odstranimo tudi grlne vrečice, ki so znak sesedanja grla in povzročajo dodatno zaporo dihalnih poti. Ker odstranitev grlnih vrečic ne pripomore vedno k izboljšanju kliničnih znakov brahicefaličnega sindroma, tega posega ne izvajamo rutinsko. Poleg grlnih vrečic lahko kirurško odstranimo tudi izvihane mandlje, ki spadajo med sekundarne anatomske spremembe. Kirurške odstranitve mandljev ne izvajamo rutinsko, saj se izvihani mandlji lahko sami vrnejo v prvotni položaj v grlne (tonzilarne) kripte. Poleg tega ni jasno, v kolikšni meri odstranitev mandljev sploh pripomore k izboljšanju kliničnih znakov brahicefaličnega sindroma.
Kako poteka širjenje nosnic (rinoplastika)?
Kako poteka resekcija mehkega neba (stafilektomija)?
Kako poteka odstranitev grlnih vrečic (sakulektomija)?
Kako poteka odstranitev mandljev (tonzilektomija)?
vir: Erjavec V, Kovačič P, Nemec Svete A et al. Lep, lepši, bolan: zdravstvene težave in zdravljenje psov brahicefaličnih pasem: priročnik za zdravje in dobro počutje psov brahicefaličnih pasem. Vetpromet, 2020.
Ilustracije in fotografije: Klara Sekavčnik