Kirurška resekcija mehkega neba (stafilektomija) je bila opisana že leta 1920. Poznamo veliko kirurških postopkov krajšanja mehkega neba, ki se med seboj močno razlikujejo tudi po tem, katere inštrumente uporabljamo pri posegu, na primer
– skalpel,
– elektroskalpel,
– laser,
– radiofrekvenčno kirurško napravo,
– napravo za bipolarno varjenje.
Palatoplastika z obrnjenim režnjem (Folded Flap Palatoplasty – FFP) je kirurška tehnika krajšanja in tanjšanja mehkega neba. Pomembna prednost te tehnike je, da z njo omogočimo lažji pretok zraka v grlu in tudi nekoliko višje v respiratornem traktu, na nosnožrelnem (nazofaringealnem) in ustnožrelnem (orofaringealnem) področju. Starejše kirurške tehnike, kjer se mehko nebo samo skrajša, odvečnega tkiva ne odstranijo in zato omogočijo manjši pretok zraka kot tehnika FFP.
Psa namestimo tako, da leži na prsih (sternalni položaj). Pomembno je, da pred začetkom posega njegovo glavo fiksiramo na primerni višini in da je gobec dovolj odprt. S plastično cevko zajamemo zgornjo čeljust, namestimo jo za zgornje grabilce in jo pričvrstimo na stojalo tako, da je glava živali fiksirana na cevki; spodnja čeljust prosto pade in ustna votlina se široko odpre. Pomembno je, da glave ne podložimo, saj bi s tem pritiskali na grlno področje, kar bi zmanjšalo vidljivost. Za uspešen izid operacije sta nujna vidljivost in dostop do grlnega področja, kar pa je zaradi mehkih tkiv v ustni votlini in žrelu pogosto močno oteženo. Psu moramo ustrezno pritrditi tubus, da med operacijo ne izpade.
1. Določimo, do kod bomo skrajšali mehko nebo. Nato naredimo v spodnji (ventralni) del sluznice mehkega neba rez trapezoidne oblike, ki sega od označenega mesta do kavdalnega dela mehkega neba.
2. Večino mehkega tkiva med nazofaringealno in orofaringealno površino mehkega neba odstranimo.
3. Preostali del mehkega neba povlečemo preko rane do rostralnega dela rane.
4. Prišijemo ga z enostavnimi posameznimi šivi z resorbilnim šivalnim materialom.
Najprej dobro pregledamo mehko nebo in ocenimo njegovo dolžino in debelino. Na zadnji (kavdalni) del mehkega neba namestimo držalni šiv, ki nam omogoča lažje obvladovanje tkiva. Nato določimo, do kod bomo skrajšali mehko nebo. Povlečemo ga v smeri proti smrčku (rostralno), dokler nosni del žrela (nazofarinks) ni dobro viden, in s skalpelom označimo mesto na sluznici, do katerega sega kavdalni del mehkega neba.
Nato naredimo v spodnji (ventralni) del sluznice mehkega neba rez trapezoidne oblike, ki sega od označenega mesta do kavdalnega dela mehkega neba. Stranska reza potekata vzporedno z mandlji.
Večino mehkega tkiva med nazofaringealno in orofaringealno površino mehkega neba odstranimo. Paziti moramo, da ga ne odstranimo preveč, saj je prekratko mehko nebo lahko vzrok za druge zdravstvene težave, na primer vnetje nosne sluznice (rinitis), vnetje sinusov (sinuzitis) in aspiracijsko pljučnico.
Preostali del mehkega neba povlečemo preko rane do rostralnega dela rane in ga prišijemo z enostavnimi posameznimi šivi z resorbilnim šivalnim materialom.
Odvečno tkivo mehkega neba je treba odstraniti tako, da je po končanem šivanju rane lepo vidno kavdalno področje nazofarinksa in da mehko nebo ne prekriva epiglotisa ter vhoda v sapnik. Tako je pretok zraka skozi grlno področje olajšan.
vir: Erjavec V, Kovačič P, Nemec Svete A et al. Lep, lepši, bolan: zdravstvene težave in zdravljenje psov brahicefaličnih pasem: priročnik za zdravje in dobro počutje psov brahicefaličnih pasem. Vetpromet, 2020.
Ilustracije in fotografije: Klara Sekavčnik